Slovenian Language

[Eldin]

Bajram, čas veselja in radosti

Mesec posta ramazan se konča z bajramom. Po mesecu, ki je od začetka do konca poln lepih stvari in dogodkov, v katerem čas preživljamo v ibadetu (Bogu ugodna dela) in poslušnosti, dobrodelnosti in pomoči tistim, ki so tega potrebni, nas na koncu čakajo mir, sreča in radost.

Med ramazanom je post eden pomembnejših ibadetov (bogoslužij), a ne edini, ki zahteva vernikovo polno pozornost in vztrajnost. Poleg posta v tem mesecu vernik opravlja tudi teravijo (ramazanska nočna molitev), vstaja na sehur (zajtrk pred začetkom posta), čez dan intenzivno bere Kur’an in posluša mukabele (skupno branje Kur’ana v mesecu ramazanu), preživlja čas v itikafu, poveča nočne molitve v zadnji tretjini ramazana itd.

Očitno je torej, da izvajanje vseh verskih dolžnosti v mesecu ramazanu bistveno vpliva na ritem življenja vsakega muslimana in muslimanke. Mesec ramazan je napor, vendar je obljubljena nagrada izjemna. Ko se vsega tega zavemo, je jasno, da so čustva vernikov s prihodom ramazanskega bajrama mešana. Po eni strani so verniki žalostni, ker se končuje mesec ramazan in njegove milosti (blagodati), po drugi strani pa srečni, zadovoljni in veseli, ker prihaja bajram, čas, ko bodo za ves svoj trud v mesecu ramazanu obilno nagrajeni.

Bajram je za vse muslimane zelo pomemben praznik in kot tak ima svoje običaje, ki temeljijo na veri. Ko je Muhammed, a.s., prišel v Medino so tamkajšnji prebivalci imeli dva praznika, ki so ju praznovali. Poslanec, a.s, jih je vprašal: „Kakšni so to dnevi?” Odgovorili so mu: „To so predislamski prazniki.” Poslanec jim je nato rekel: “Zares vam je Allah nadomestil te dni z boljšimi dnevi, in sicer s kurban bajramom in ramazanskim bajramom.”(Ebu Davud, Sahih)

Nekaj dni pred bajramom muslimani temeljito očistijo in uredijo svoje hiše, stanovanja in dvorišča. Čista in dišeča oblačila ter hiše so simbol bajrama. Vse to je v skladu z osnovnim islamskim principom: čistoča je pol vere. Pokopališča se obiskujejo prvi dan, oziroma ko se za to najde čas. Muslimani obiskujejo pokopališče v prepričanju, da ima umrli korist od dove (priprošnja), ki jo za njih izrečejo živi. Dova (priprošnja) za odpuščanje grehov je neke vrste bajramluk (darilo ob bajramu) živih oseb mrtvim družinskim članom. Bajram tako presega mejo življenja in smrti in postane univerzalni praznik, katerega bereket (blaginja) se ni razlil le na žive muslimane, temveč v svoji polnosti vključuje tudi naše dobre prednike. Muhammed, a.s., je spodbujal vernike k obiskovanju pokopališč in razmišljanju o smrti.

Na bajramsko jutro je običaj, da vsi družinski člani vstanejo zgodaj in se pripravijo na odhod moških v džamijo. Kot je bila praksa Muhammeda, a.s., je pred odhodom na bajram-namaz lepo nekaj pojesti. Burejde, r.a., navaja: „Prvega dne ramazanskega bajrama Muhammed, a.s., ni šel iz hiše (na bajram-namaz), dokler ni kaj pojedel, na kurban bajram pa ni nič jedel, dokler se ni vrnil z bajram-namaza.“ (Hakim, sahih)

Božji Poslanec, a.s., je imel običaj pojesti neparno število datljev (Hakim, sahih), pri nas pa je običaj, da se poleg bajramske sladice popije tudi kava.

Pred odhodom v džamijo je za moške običaj, da se okopajo, odišavijo in oblečejo najlepšo in najbolj svečano obleko, pri čemer jim pomagajo žene.

V skladu s tradicijo Poslanca, a.s., se na bajram-namaz odhaja po eni in vrača po drugi poti, tako da bi čim večje število melekov (angelov), ki stojijo ob poti prosilo za odpuščanje grehov za osebe, ki so opravile molitev. Ibn Omer, r.a., pravi: „Allahov Poslanec, a.s., bi na bajram-namaz odhajal po eni poti, vračal pa bi se po drugi.“ (Hakim)

V skladu s finančnimi možnostmi gostitelja se pripravi bajramsko kosilo, kjer se zbere družina in sorodniki. Tako se med muslimani krepijo vezi, ohranjujejo sorodstva in prijateljstva, dejstvo, da to temelji na islamskih predpisih, je pa vsekakor nepotrebno poudarjati.

Prvi dan bajrama otroci obiskujejo starše in si med seboj čestitajo bajram ter priklicujejo Božji bereket (blaginja) in blagoslov z besedami: „Bajram šerif mubarek olsun.” To je običaj muslimanov, ki pripadajo turški coni islama. Poslanec, a.s., je ob čestitanju bajrama izrekal dovo za prisotnega z besedami: „Tekabbelellahu minna ve minke”, kar pomeni: Naj Allah sprejme naša in tvoja dobra dela.”

Nepogrešljiv del bajramskega veselja so bajramluki, priložnostna darila za starše, sorodnike in otroke. Mlajši otroci se pretežno darujejo s sladkarijami in denarjem. Pri tem obvezno odgovarjajo na vprašanje, koliko dni so se postili. Od odgovora na to vprašanje je odvisna veličina nagrade, saj tisti otrok, ki se je postil več dni, dobi boljšo nagrado, kar je ob enem tudi spodbuda za post.

Običaj je tudi, da se vsi ožji družinski člani zberejo pri starših na skupnem bajramskem kosilu. Po navadi je to kosilo sestavljeno iz najljubših in posebnih jedi vseh družinskih članov. Obiskovanje sorodnikov v času bajrama ima edinstven namen in cilj. Verniki so v času bajrama veseli in srečni, to pa je najbolje deliti z bližnjimi in sosedi. Poleg tega je bajram tudi idealen čas, da se določena nesoglasja, ki obstajajo znotraj družine izgladijo, in tisti, ki so jezni eni na druge pobotajo. Vse to je globoko zakoreninjeno v islamu, kjer se od vernikov zahteva da živijo v harmoniji, bratski enotnosti in ljubezni.

Končno, dnevi bajrama so dnevi radosti, veselja in sreče. Obrazi vernikov v dneh bajrama žarijo od sreče, zadovoljstva in radosti. Resnično radost bajrama lahko čutijo samo tisti, ki so v času meseca ramazana izpolnjevali svoje verske dolžnosti.

Vsi lepi bajramski običaji so globoko zakoreninjeni v islamski tradiciji in sunnetu (praksi) Muhammeda, a.s. Čeprav za nekatere od teh običajev ljudje menijo, da so to ljudska izročila, so v bistvu to islamski predpisi, za katere bodo verniki nagrajeni od Boga. Gostija za bajram ali darovanje bajramluka staršem in sorodnikom so Bogu ugodna dela, za katera sledi nagrada.​

 

[Eldin]

The month of fasting Ramadan ends with Eid al-Fitr. After a month that is full of beautiful things and events from beginning to end, in which we spend time in worship (deeds pleasing to God) and obedience, charity and helping those in need, peace, happiness and joy await us at the end.

During Ramadan, fasting is one of the most important acts of worship (worship), but not the only one that requires the believer's full attention and perseverance. In addition to fasting during this month, the believer also performs taraweeh (Ramadan night prayer), gets up for suhoor (breakfast before the start of the fast), reads the Quran intensively during the day and listens to muqabla (collective reading of the Quran during the month of Ramadan), spends time in itikaf, increases night prayers in the last third of Ramadan, etc.

It is therefore obvious that the performance of all religious duties during the month of Ramadan significantly affects the rhythm of life of every Muslim man and woman. The month of Ramadan is a struggle, but the promised reward is extraordinary. When we realize all this, it is clear that the emotions of the believers with the arrival of Eid al-Fitr are mixed. On the one hand, the believers are sad because the month of Ramadan and its blessings are ending, and on the other hand, they are happy, satisfied and joyful because Eid is coming, the time when they will be richly rewarded for all their efforts during the month of Ramadan.

Eid al-Fitr is a very important holiday for all Muslims and as such has its own customs based on faith. When Muhammad, peace be upon him, came to Medina, the people there had two holidays that they celebrated. The Prophet, peace be upon him, asked them: “What are these days?” They replied: “These are pre-Islamic holidays.” The Messenger then said to them: “Indeed, Allah has replaced these days for you with better days, namely Eid al-Adha and Eid al-Ramadan.” (Abu Dawud, Sahih)

A few days before Eid, Muslims thoroughly clean and decorate their houses, apartments and courtyards. Clean and fragrant clothes and houses are the symbols of Eid al-Adha. All this is in accordance with the basic Islamic principle: cleanliness is half of faith. Cemeteries are visited on the first day, or whenever there is time for it. Muslims visit cemeteries in the belief that the deceased benefits from the dua (supplication) offered for them by the living. The dua (supplication) for the forgiveness of sins is a kind of bajramluk (gift on Eid) from the living to the dead family members. Eid al-Adha thus transcends the boundary between life and death and becomes a universal holiday, the bereket (prosperity) of which is not only extended to living Muslims, but also includes in its fullness our good ancestors. Muhammad, peace be upon him, encouraged believers to visit cemeteries and contemplate death.

On the morning of Eid al-Fitr, it is customary for all family members to get up early and prepare for the men to go to the mosque. As was the practice of Muhammad, peace be upon him, it is good to eat something before going to the Eid prayer. Buraydah, may God be pleased with him, states: “On the first day of Ramadan, Muhammad, peace be upon him, did not leave his house (for the Eid prayer) until he had eaten something, and on the day of Eid al-Adha he did not eat anything until he returned from the Eid prayer.” (Hakim, sahih)

The Messenger of God, peace be upon him, used to eat an odd number of dates (Hakim, sahih), but in our country, it is customary to drink coffee in addition to the Eid dessert.

Before going to the mosque, it is customary for men to bathe, apply perfume, and wear their most beautiful and formal clothes, with their wives helping them.

According to the tradition of the Prophet, peace be upon him, one should go out for Eid prayer by one route and return by another, so that as many angels as possible standing by the way would ask for forgiveness for the sins of the people who have performed the prayer. Ibn Umar, may God be pleased with him, said: “The Messenger of God, peace be upon him, would go out for Eid prayer by one route and return by another.” (Hakim)

According to the financial capabilities of the host, an Eid lunch is prepared, where family and relatives gather. In this way, ties are strengthened among Muslims, kinship and friendship are preserved, the fact that this is based on Islamic regulations is certainly unnecessary to emphasize.

On the first day of Eid, children visit their parents and congratulate each other on Eid and invoke God's blessings and blessings with the words: "Eid sherif mubarek olsun." This is a custom among Muslims belonging to the Turkish zone of Islam. When congratulating Eid, the Prophet, peace be upon him, said a prayer for those present with the words: "Tekabbelallahu minna ve minke," which means: "May Allah accept our good deeds and yours."

An indispensable part of the Eid joy are Eid gifts, special gifts for parents, relatives and children. Younger children mostly give sweets and money. They are required to answer the question of how many days they have fasted. The size of the reward depends on the answer to this question, as the child who has fasted for more days receives a better reward, which is also an incentive to fast.

It is also customary for all close family members to gather at the parents' house for a joint Eid lunch. Usually, this lunch consists of the favorite and special dishes of all family members. Visiting relatives during Eid has a unique purpose and goal. Believers are joyful and happy during Eid, and this is best shared with loved ones and neighbors. Pole In addition, Eid is also an ideal time to smooth over certain disagreements that exist within the family and to make amends between those who are angry with each other. All of this is deeply rooted in Islam, where believers are required to live in harmony, brotherly unity and love.

Finally, the days of Eid are days of joy, happiness and happiness. The faces of believers during the days of Eid are radiant with happiness, contentment and joy. The true joy of Eid can only be felt by those who have fulfilled their religious duties during the month of Ramadan.

All the beautiful Eid customs are deeply rooted in Islamic tradition and the Sunnah (practice) of Muhammad, peace be upon him. Although some of these customs are considered by people to be folk traditions, in fact they are Islamic regulations for which believers will be rewarded by God. Hosting a feast for Eid or giving Eid food to parents and relatives are deeds pleasing to God, for which there is a reward.​

 

[Eldin]

Kaj za nas pomeni tradicionalni bajram?

Muslimani živijo po vsem svetu, na različnih celinah in v različnih državah. Predani so islamu in skoraj vsi ohranjajo tradicijo držav, iz katerih prihajajo. Tako je tudi z muslimani, ki živijo v Sloveniji, večina pa jih prihaja iz Bosne in Hercegovine, Makedonije, Albanije in s Kosova.

Predanost in privrženost tradiciji se najbolje kaže v praznovanju dveh največjih muslimanskih praznikov: ramazanskega in kurban bajrama.

Medtem ko se veselimo prihoda bajrama, se v nas porajajo najlepši občutki, ki nam v spomin prikličejo otroštvo, družinsko vzdušje, topel dom in objem staršev. Bajramski dnevi so prepleteni z veseljem in radostjo, zato jih muslimani komaj čakajo in se z veseljem pripravljajo na njih. Pri pripravah na bajram sodelujejo vsi člani družine. Skrbijo za čistočo in urejenost doma, prav tako se za to priložnost pripravljajo najokusnejše jedi, ki jih postrežemo sorodnikom, prijateljem, sosedom.

Navada je, da se na bajramsko jutro okopamo in nadišavimo. Moški se odpravijo v džamijo, tja gredo po eni poti, domov se vračajo po drugi. Ženske medtem doma pripravijo bajramsko vzdušje in obogatijo praznično mizo, saj na bajramsko kosilo povabijo sorodnike, sosede in prijatelje.

Na mizi ne sme manjkati tradicionalnih jedi, kot so pite, obare, razne dolme, baklava, kadaif, hurmašice …

Bajram je družinski praznik. To je čas, ko se zberejo družinski člani in se zadovoljno in srečno pogovarjajo o različnih stvareh. Muslimani, ki živijo izven svojih matičnih držav, z veseljem pričakujejo bajram, saj je to priložnost, da obiščejo rojstne kraje.

Za bajram oblečemo nova in svečana oblačila, saj je to svečanost, ki se je veselimo in jo nestrpno pričakujemo.

Bajrama so posebej veseli otroci, saj so takrat nagrajeni za lepo vedenje. Najpogosteje od odraslih prejmejo darilo ali denar. Še vedno je ohranjen običaj, da otroci na dan bajrama hodijo od vrat do vrat in izkažejo spoštovanje starejšim, ki jih za to dejanje nagradijo.

Bajram je prav tako opomnik, da se z recitiranjem sur oziroma kur’anskih poglavij in obiskom pokopališč spomnimo na naše ljubljene, ki niso več z nami.

Bajram so dnevi veselja, sreče in radosti. Obrazi vernikov v teh dneh žarijo od sreče.

Takrat velik pomen pripisujemo tradiciji in ohranjamo navade, s katerimi smo odraščali, ter jih na najlepši možen način prikažemo in predstavimo tudi drugim.

Senada Karišik​

 

[Eldin]

Lepota in pomen Arefata

Približuje se kurban bajram in z njim tudi dan Arefata. Dan Arefata je dan neizmerne duhovne lepote in ima velik pomen za vsakega muslimana. Deveti zul hidže je dan, ko se verniki iz celega sveta skromno in ponižno zbirajo na gori Arefat. Ta dan je srce hadža (romanja), osrednji dogodek hadža, ki simbolizira najvišjo stopnjo predanosti in pokornosti Vzvišenemu Allahu.

Dan Arefata ni poseben samo zaradi velikega števila hadžijev, ki v preprostih oblačilih, imenovanih ihrami, predstavljajo belo morje enotnosti. To je duhovno in notranje potovanje, ki presega fizične meje in sega globoko v srce vsakega vernika. V tej preprostosti in skromnosti se brišejo vse razlike – bogastvo, socialni položaj, narodnost – pred Stvarnikom so vsi ljudje enaki, enako ranljivi in enako predani.

Ta dan hadžiji od sončnega vzhoda do sončnega zahoda dvigujejo roke in Boga prosijo za odpuščanje, milost in blagoslov. Muhammed, naj je mir z njim, je rekel: »Ne obstaja dan, ko Allah več ljudi osvobodi ognja, kot jih na dan Arefata.« Ta trenutek, ko je nebo polno iskrenih molitev in iz srca izgovorjenih priprošenj, prinaša občutek popolne povezanosti z Bogom. Dan Arefata ni samo čas za osebno refleksijo in duhovno obnovo. To je trenutek za celotno muslimansko skupnost, vse ljudi, ki se zbirajo zaradi vere, molitve in enotnosti. Ta skupni cilj in kolektivna predanost sta tisto, zaradi česar je dan Arefata tako lep in ima velik pomen.

Ta dan je pomemben tudi za tiste, ki ne morejo biti fizično prisotni na Arefatu. Post na dan Aferata ima izredne duhovne koristi in nagrade. Muhammed, naj je mir z njim, je rekel: »Najboljša priprošnja je na dan Arefata in najboljše, kar sem rekel in so govorili tudi poslanci pred menoj, je: ,La ilahe illellahu vahdehu la šerike lehu, lehu-l-mulku ve lehu-l-hamdu ve huve ‘ala kulli šej’in kadir‘« (Ni drugega boga razen Allaha, nihče Mu ni enak, Njemu pripadata oblast in zahvala, On oživi in usmrti, kogar On želi, On vse zmore).

V drugem hadisu vidimo, da se na dan Arefata odpušča tistim, ki pazijo na svoj sluh, vid in jezik. Arefat je tako tudi najboljši dan za druženje s Kur’anom in razmišljanje o milosti, ki nam jo podarja Vzvišeni Allah. Ko je Muhammed, naj je mir z njim, opravljal poslovilni hadž, to je bil petek, 9. zul hidže, leta 10 po hidžri, je po mnenju učenjakov na Arefatu razodet zadnji ajet (kur’anski verz): »Danes sem vam izpopolnil vašo vero in vam dopolnil Svoj blagoslov. In zadovoljen sem s tem, da je islam vaša vera« (El Maide, 3). Ta bajram nas povezuje s koncem Razodetja, tako kot nas ramazanski bajram povezuje z začetkom Razodetja.

Arefat ni samo kraj ali dogodek. To je dan, ko srce najde svoj mir, duša svojo pot, vera pa svojo moč. To je dan, ki najbolj jezi Iblisa, dan, v katerem je on najbolj ponižan in preziran. O tem govori naslednji hadis: »Šejtan je zaradi Allahove milosti, ki se spušča na Njegove vernike, in zaradi odpuščanja grehov najbolj preziran, najbolj ponižan in najbolj jezen na dan Arefata. Samo na dan bitke pri Bedru je bil zaradi vsega, kar je videl, še bolj ponižan.« Nekdo je vprašal: »Allahov Poslanec, kaj pa je šejtan videl na dan bitke pri Bedru?« Poslanec, naj je mir z njim, je odgovoril: »Videl je meleka Džibrila, ko je prišel s skupino melekov, da bi pomagal muslimanom« (Imam Malik, Bejheki, Abdurezak in Ibn Abdul Berr).

Po dnevu Arefata nastopi kurban bajram. Noč pred bajramom je pohvalno preživeti v bogoslužju in se spominjati Vzvišenega Allaha, pohvalno je opravljati prostovoljne namaze, brati Kur’an, prositi za odpuščanje, izrekati priprošnje. Muhammed, naj je mir z njim, v enem hadisu pravi: »Kdor noč pred bajram namazom preživi tako, da Vzvišenega Allaha prosi za nagrado, njegovo srce ne bo umrlo tisti dan, ko bodo umirala srca drugih ljudi (ko nastopi kijametski dan)« (Taberani, Darekutni).

Merjema Đulović​

 

[Eldin]

Osnove Ramadana: muslimanskega meseca postenja

Mnoge verske skupine, kot so judje, kristjani, budisti in hindujci prakticirajo neko obliko vzdrževanja ali postenja. Tudi muslimani poznamo post, ki mu v arabščini rečemo Savm in se vsakoletno odvija v mesecu Ramadanu. V tem obdobju se od muslimanov zahteva, da se vzdržijo hrane, pijače in spolnih odnosov od prve zore (pred sončnim vzhodom) do sončnega zahoda. Toda nekaterim muslimanom, denimo starostnikom, bolnikom, nosečnicam ali ženskam v obdobju menstruacije, se ni potrebno postiti, saj je Bog podelil olajšanje tistim, katerim je postenje težko.
Kdaj se začne Ramadan?

Za razliko od gregorijanskega koledarja, ki je vezan na sonce, islamski koledar temelji na luni. Videnje nove lune označuje začetek in konec vsakega meseca. Za muslimane ima opazovanje lune v tem mesecu zelo kritičen pomen. Vendar vas to ne sme zmesti, da bi mislili, da muslimani častijo luno ali luninega boga.

Čas Ramadana, devetega meseca lunarnega koledarja, se spreminja vsako leto; običajno pride 10 dni prej vsako gregorijansko leto. Obdobje se konča s praznovanjem Eid-ul Fitr. Datumi pa se lahko v različnih koncih sveta nekoliko razlikujejo glede na lokalno opazovanje lune. To prihaja iz Božje modrosti in usmiljenja, saj bodo sčasoma vsi izkusili post v različnih sezonah, glede na njihovo lokacijo.
Zakaj se muslimani postijo?

O vi, ki verujete! Predpisan vam je post, kot je bil predpisan tistim pred vami, da bi lahko bili bogaboječi. [Plemeniti Kur’an 2:183]

Kot to velja za druga dejanja čaščenja v islamu, se muslimani postijo, ker jim je tako zapovedal Bog. Preden je bil razodet ta kur’anski verz, so se muslimani postili ob določenih dnevih, vendar ni obstajalo trajno obdobje namenjeno postenju.

Namen posta je, da muslimani dosežejo pravičnost in bogaboječnost (pojem znan kot Takva). Te lastnosti se negujejo med postenjem, ker muslimani namenoma zanikajo svoje telesne potrebe (hrana, pijača in spolna intimnost), da bi svoje notranje bitje (dušo) povzdignili na položaj bližje Bogu.

Če želite razumeti, kako to deluje, si predstavljajte človeka kot tehtnico z dvema stranema: ena stran predstavlja človeka, druga njegovo dušo. Za negovanje telesa, zaužijemo uravnoteženo prehrano in pijačo. Za negovanje naše duše, pa izvajamo duhovne aktivnosti, kot so molitev, samorefleksija in spominjanje na Boga. Na žalost se mnogi od nas pretirano posvečamo zadovoljevanju fizičnega dela, zato nam na koncu ostanejo nezdrava telesa. Da pa je stanje še slabše, nas zanemarjanje naše duhovne strani, potegne še bolj navzdol.

Lakota in žeja pa nam tudi omehčata srce in nam omogočita razumevanje revnih. Medtem ko se musliman odloči, da se vzdrži od hrane in pijače, revni vsak dan ostajajo lačni, ker si ne morejo privoščiti osnovne prehrane, ki jo mnogi jemljemo za samoumevno.
Ali gre samo za post?

Medtem ko je osrednji poudarek Ramadana na vzdrževanju od hrane, pijače in intimnih odnosov, si muslimani v tem mesecu prizadevajo tudi razviti boljši karakter. Trudijo se izogibati grehom, ko so na primer opravljanje in govorjenje za hrbtom ter gledanje in poslušanje duhovno škodljivih stvari.

Poslanec Muhammad (mir in blagoslov z njim) je svetoval muslimanom:

“Post je oklep. Torej, kdor se posti, naj se ne obnaša nespodobno in neumno. Če se nekdo prepira z njim ali ga ponižuje, naj reče: Postim se, postim se!” [Buhari in Muslim]

Prav tako se številni muslimani v Ramadanu odločijo plačati svojo obvezno letno dobrodelno pomoč (imenovano Zakat), ker dobra dela v tem mesecu prinašajo dodatne nagrade. Poleg dobrodelnih prispevkov se muslimani vključujejo v dejavnosti skupnosti, da pomagajo tistim, ki potrebujejo pomoč in z revnimi delijo svoje večerne obroke (Iftar).

Medtem ko ta dobra dela v Ramadanu prinašajo dodatne nagrade, jih muslimani ne smejo omejevati le na čas Ramadana, temveč si morajo prizadevati, da izkoristijo ta ramadanski zagon za to, da takšna plemenita dejanja postanejo običajna navada, ki jo izvajajo skozi vse leto.
Ramadan in razodetje

Mesec Ramadan je tisti, v katerem se je razodeval Kur’an – vodilo ljudem in jasni dokazi usmeritve ter Furkan (kriterij med pravo usmeritvijo in zablodo). [Plemeniti Kur’an 2:185]

Ramadan ima posebno pomembnost tudi zato, ker je to mesec, ko je Bog poslancu Muhammadu ﷺ razodel sveto knjigo islama, Kur’an. V tem mesecu je bila iz Božje navzočnosti poslana Knjiga, vendar ni bila razodeta vsa naenkrat, temveč v presledkih v obdobju 23 let. Tako muslimani v tem mesecu posvečajo posebno pozornost Kur’anu in ga recitirajo tako podnevi, kot v času dodatnih nočnih molitev (Taravih).
Posebna noč v Ramadanu

Mi smo ga zares objavili v Noči odredbe! In kaj misliš, da je Noč odredbe? Noč odredbe je boljša kot tisoč mesecev! V njej se angeli in Duh (angel Gabrijel) spuščajo s privoljenjem svojega Gospodarja zaradi raznih zadev!V njej vlada mir vse do svíta! [Plemeniti Kur’an 97:1-5]

Noč odredbe (imenovana Lejlatul Kadr) je vrhunec Ramadana. Kot obletnica noči v kateri se je začel razodevati Kur’an, ima neizmeren pomen. Blagoslovi so takšni, da so dobra dela, storjena v tej noči, eksponentno pomnožena. Ta noč ima večjo vrednost kot 1000 mesecev.
Ste pripravljeni na doživetje Ramadana?

Če niste musliman, zakaj ne bi sprejeli izziva in se med letošnjim Ramadanom poskušali nekaj dni postiti? Še bolje kot to, zberite nekaj svojih prijateljev in poskusite, kateri od vas se bo lahko postil več dni v mesecu. Ko boste zaključili, lahko z nami delite vaše izkušnje; sporočite nam, kako ste se počutili in kaj novega ste se naučili.
Kako se lotiti posta?

1. Nastavite budilko na približno 30 minut pred “pravo zoro” (Poiščite ramadanski koledar iz svoje lokalne mošeje ali na spletu in poiščite čas, ko se Suhur konča).

2. Pred pravo zoro si privoščite zajtrk in si umijte zobe.

3. Naredite namero, da se boste postili cel dan. To lahko storite bodisi ustno ali v vaši mislih, vendar ključni vidik je, da se nameravate od prave zore do sončnega zahoda odreči hrani, pijači (vključno z vodo), kajenju in spolnih odnosov. Prav tako naredite namero, da se boste izogibali opravljanju in dejanji, s katerimi bi potencialno lahko nekoga užalili.

4. Če se zjutraj zbudite zelo zgodaj, si lahko si privoščite kratek spanec.

5. Čez dan si prizadevajte, da se vzdržite stvarem, za katere ste naredili namero.

6. Nekaj minut po sončnem zahodu si privoščite hrano in pijačo. Najbolje je, če svoj post prekinete z nečim sladkim, na primer nekaj datljev, ali vodo.

7. Vzemite si čas, da razmislite, kako ste se počutili med postom in kaj ste se naučili iz te izkušnje.

8. Ponovite korake od 1 do 7 za vse druge dni, v katerih se želite postiti.

Vso srečo pri vašem ramadanskem izzivu!

Jakub Mandžu​

 

[Eldin]

Rukja za otroke z govornimi težavami

V zadnjem času se vse več otrok sooča s težavami pri govoru. Razlogi za to so lahko različni: od genetskih in razvojnih dejavnikov, vpliva modernega načina življenja do morebitnih duhovnih ovir, ki včasih lahko igrajo pomembno vlogo.


Tako kot se ukvarjamo z različnimi terapijami in tehnikami za izboljšanje govora, ne smemo pozabiti na pomembnost molitve (dove) ter učenja in uporabe rukje.

Z Allahovo voljo praksa kaže, da so določeni ajeti (verzi iz Kur’ana) lahko še posebej učinkoviti pri zdravljenju ali odpravljanju težav z govorom. Sihr, uroki ali napadi džinov lahko zavirajo otrokov govor, kar se je v praksi že večkrat potrdilo. Prav tako sem pri številnih primerih videl, kako učenje rukje otroku pomaga, da začne bolje govoriti.

Ajeti, ki se uporabljajo v takšnih situacijah, so izbrani zaradi svojega pomena, moči in vpliva na odpravljanje ovir in težav.

Tukaj je nekaj ajetov, ki so se v praksi izkazali za koristne, in jih želim deliti z vami:

Al-Fatiha
El-Felek
En-Nas
El-Ihlas
Ajetul-Kursija
Ta-ha (25–28)
Ar-Rahman (1–4)
Ash-Shu’ara (80)
Al-Isra (82)
Fussilat (44)
Maryam (29–32)
Al-Anbya (63)
Al-Fajr (7–9)
An-Nahl (78)
El-Beled (7–9)

Pomembno je poudariti, da se ajeti učijo z iskreno namero. Nekatere ajete ali dele ajetov je priporočljivo večkrat ponavljati.

Poleg neposrednega učenja rukje nad otrokom obstajajo še drugi načini uporabe ajetov, ki se pogosto uporabljajo v praksi:

Ajeti se lahko učijo nad vodo, ki jo nato otrok pije.
Učenje ajetov nad olivnim oljem, ki se nato uporablja za mazanje telesa, je prav tako učinkovita metoda.

PRIMER IZ PRAKSE RUKJE:
Ena ženska je hodila na rukjo zaradi zdravljenja sihra, medtem ko je njen otrok imel težave z govorom.
Med učenjem rukje je začela opažati nenavadne prizore – na jeziku njenega otroka kot da bi bilo pritrjeno železo, nekaj podobnega žici, ki je blokirala njegov govor. Ta prizor se je ponavljal vsakič, ko je prišla na rukjo, in železo je bilo prisotno na jeziku.

Po nekaj rukjah je železo počasi začelo odpadati. Z vsakim novim obiskom je postajala situacija boljša, železo pa je vse bolj izginjalo. Na koncu je popolnoma izginilo, otrok pa je začel zelo dobro govoriti, mašallah!

Naj Allah, Gospodar vseh svetov, vas in vaše otroke zaščiti pred vsakim zlom, vas ozdravi vseh bolezni ter vam podari zdravje, mir in uspeh.
Amin.

Avtor besedila: Alen Dacić​

 

[Eldin]

Kaj je Eid? Ali se muslimani resnično lahko zabavajo?
Break – fast = Breakfast!

Eid Al-Fitr označuje konec Ramadana, ko muslimani po vsem svetu prekinejo svoj mesec dolg post.
Praznovanje nosi izreden pomen in duh v islamu.

To je priložnost za stopnjevanje v opravljanju dobrih dejanj in odločnost, da nadaljujemo v poslušnosti in pokornosti enemu Bogu, Allahu.
Kje je luna?

Eid za razliko od božiča ne nastopi na določen datum kot pri fiksnem Gregorijanskem koledarju. Datum Eida se razlikuje v skladu z islamskim lunarnim koledarjem.
Praznik je!

V muslimanskih državah je Eid uradni državni praznik, ki traja vsaj tri dni.

Številne šole v Združenih državah Amerike so pred kratkim uradno priznale muslimanski praznik Eid in šolarjem na ta dan podarile prost dan.
Podrgnite, umijte in zamenjajte

Muslimani začnejo praznični dan s kopanjem. Nato se oblečejo v svoja najljubša oblačila in pojedo nekaj datljev preden se odpravijo v mošejo, da začnejo dan z molitvijo.
Posebna molitev

Posebna Eid molitev združi vse muslimane, da se spomnijo Božjih blagoslovov in praznujejo Njegovo Slavo in veličino.

Molitev se začne takoj po zori; zelo spodbudno je, da se približno eno urni pridigi udeležijo moški, ženske in otroci.
Dan brez revnih!

Na ta dan se ravnim podari posebno darilo imenovano Zakat Al-Fitr. Vključuje hrano, kot je ječmen, datlji, rozine ali pšenična moka, s katero bodo lahko revni zadovoljili potrebe svojih družin med praznovanjem.
Spremeni svojo pot

V mošejo je priporočljivo iti po eni poti in se vrniti po drugi, da lahko na ta način širimo veselje in naredimo praznovanje vidno po vsem mestu.
Družinska zabava

Jum! Družina in prijatelji se zberejo ob obroku, se udeležijo procesij in praznovanj ter skupaj preživijo čas.
Izmenjava daril

Navada je, da delimo darila z otroci in družinskimi člani, katera naredijo to praznovanje Eida še bolj zabavno.
Spomni se na Allaha

Nenazadnje je to čas, da se spomnimo na Allaha in se Mu zahvalimo za vse Njegove blagoslove in prosimo za Njegovo odpuščanje.​

 

[Eldin]

Zakaj se muslimani postijo v Ramadanu?

V teh dneh, ko nas je večina prekomerno težkih, je veliko ljudi poskusilo različne vrste postenja.

Nekateri bodo ves dan pili samo sok ali jedli samo sadje ali se izogibali sladkorju in škrobu ali za nekaj časa pustili alkohol.

Kljub temu pa se veliki večini ljudi zdi ideja o muslimanskemu postu v mesecu Ramadanu čudna.

Celoten narod, skoraj 2 milijardi ljudi, moških in žensk, mladih in starih, bogatih in revnih se v času dnevnih ur Ramadana skupaj postijo in se vzdržujejo hrane, pijače in spolnih odnosov.

To je opis meseca Ramadana.

Kakšen pomen ima Ramadan? Ali ni to zelo stroga praksa? Ali je to samo čas, ko muslimani spijo in se postijo in komaj kaj delajo čez dan; potem pa jedo, pijejo in ostajajo budni vso noč? Kakšen je v resnici duh Ramadana?
Post je predpisan tudi v drugih veroizpovedih

V slovenščini “post” pomeni, da se človek prostovoljno vzdrži hrane ali določenih vrst hrane, v znak spoštovanja svetega dne ali v znak žalovanja, žalosti ali kesanja.

To prakso je mogoče najti v večini večjih svetovnih veroizpovedih.

Na primer:

Hinduizem: Post v sanskritu se imenuje upavasa.

Verni hindujci se ob posebnih priložnostih postijo v znak spoštovanja svojih osebnih bogov ali kot del pokoravanja.

Večina vernih hindujcev se posti redno ali ob posebnih priložnostih, kot so festivali. V teh dneh sploh ne jedo, jedo le enkrat ali pa imajo posebno dieto s sadjem ali preprosto hrano.

Judaizem: Jom Kipur (Dan odrešitve) je zadnji od desetih dni kesanja, na 10. dan meseca Tišri.

Na ta dan je prepovedano jesti, piti, se umivati, nositi usnje ali imeti spolne odnose. Poleg tega velja prepoved dela, podobno kot pri Šabatu. [Slovar svetovnih verstev, stran 817]

Prav tako je omembe vredno, da je v Stari zavezi zapisano, da se je postil tudi Mojzes (mir z njim):

“Bil je tam pri Gospodu štirideset dni in štirideset noči; ni jedel kruha in ni pil vode. (2. Mojzesova knjiga 34:28)

Za katoliške kristjane je Veliki post glavna sezona posta, ki posnema štiridesetdnevni post Jezusa (mir z njim) [Slovar svetovnih verstev, stran 425]

V četrtem stoletju se je post začel šest tednov pred Veliko nočjo ali pred velikim tednom. V sedmem stoletju pa je bil v večini krajev prilagojen na štirideset dni dejanskega posta.

V Evangeliju je zapisano, da se je Jezus postil, tako kot Mojzes. “Ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je postal naposled lačen. (Matej 4:2 in Luka 4:2)

Bog v tem kontekstu pravi v Kur’anu:

“O vi, ki verujete! Predpisan vam je post, kot je bil predpisan tistim pred vami, da bi lahko bili bogaboječi” [Plemeniti Kur’an 2:183]

Izmed najpravičnejših dejanj

Čeprav je v večini veroizpovedi post namenjen odrešitvi grehov in odpuščanju, je v islamu predpisan predvsem z namenom približevanja Bogu, kot je navedeno v zgoraj omenjenem verzu.

Ker je bogaboječnost predpogoj za pravičnost, ima post v islamu velik pomen.

Zato ni presenetljiv odgovor poslanca Muhammada (mir in blagoslov z njim), ko je bil vprašan o tem, katero je najboljše dejanje. Odgovoril je:

“Post, saj ne obstaja ničesar njemu enakovrednega.” [An-Nasa’i]
Ravni postenja

Obstaja toliko ravni postenja, kot obstaja različnih obrazov ljudi. Pravilni post bi moral zajemati vse razsežnosti človeškega obstoja, da bo tako lahko dosegel Božji načrtovan učinek.

Sledi nekaj glavnih ravni postenja:
Obredna raven:

Ta raven posta zahteva izpolnjevanje osnovnih pravil posta, kot so izogibanje hrani, pijači in spolnim odnosom med zoro in sončnim zahodom, 29 ali 30 dni vsako leto.

Na tej ravni človek sledi predpisom postenja, ne da bi pri tem posvečal posebno pozornost duhu postenja.

To je vhodna raven, ki mora biti izpolnjena, da je post v islamu pravilen. Toda druge ravni posta morajo biti dodane, da bo post imel dejanski vpliv na posameznika.

Post na tej ravni ne bo imel duhovnih koristi, razen iz vidika podreditve Božjim navodilom, v primeru, da človek sledi obredom zavestno in ne zgolj iz tradicije.

Post na obredni ravni, tako sam po sebi ne bo očistil posameznika njegovih grehov.​

 

[Eldin]

Fizična raven:

Post na fizični ravni, na način, kot nas ga je učil Poslanec ﷺ (sunnah) povzroči, da človek, ki se posti, izkusi muke lakote in žeje.

Poslanec Muhammad ﷺ je pred zoro zaužil lahek obrok (suhur) in zmerni obrok (iftar), ob prekinitvi posta ob sončnem zahodu. Pri tem se je skrbno izogibal napolnitvi svojega želodca.

Poroča se, da je rekel:

“Najhujša posoda, ki jo človek lahko napolni je njegov želodec. Zadostuje mu le nekaj grižljajev, da drži svojo hrbtenico. Če pa ga njegova želja premaga, potem naj ga (želodec) napolni tretjino s hrano, tretjino s pijačo in tretjino z zrakom. [Ibn Madža]

Poslanec ﷺ je tik pred začetkom molitve ob sončnem zahodu prekinil svoj post z nekaj svežih ali suhih datljev in kozarcem vode. [Abu Davud]

Ta raven omogoča človeku, ki se posti, da izkusi muke lakote in žeje in s tem razvije sočutje do tistih, ki umirajo od lakote in žeje v drugih delih sveta.
Zdravstvene koristi:

Na fizični ravni, post vpliva na kemikalije v možganih, ki prenašajo sporočila in ustvarjajo občutke, imenovane živčni prenašalci (ali nevrotransmitorji). Post spodbuja sistem nevrotransmiterjev endorfina, ki je povezan z občutkom dobrega počutja in evforijo, da proizvaja več endorfinov in nam da občutek boljšega počutja. To je podobno učinku telovadbe (vendar brez fizičnega dela).

Medicinski strokovnjaki so opazili, da post izboljša fizično zdravje na številne načine. Med postom telo na primer porabi shranjeni holesterol (maščobe), ki se pogosto odlaga v krvnem sistemu, pa tudi na drugih maščobnih predelih telesa.

Tako lahko vidimo, da pomaga pri vzdrževanju telesa in zmanjšuje nevarnost srčnih napadov.

Razlika med obredno ravnjo in fizično ravnjo je v tem, da lahko posameznik, ki izvaja obredni post, poje velike obroke pred začetkom posta in takoj po končanem postu ter ne občuti lakote ali žeje skozi cel mesec.

Vendar kot pri prvi ravni, če post ne vključuje drugih ravni, bo post le fizično naporen.

Poslanec ﷺ je rekel:

“Morda nekdo, ki se posti od posta ne bo imel ničesar drugega kot lakoto in žejo. [Ibn Madža]
Raven libida:

Ta raven posta nam omogoča lažje nadzorovanje spolnega sla ali poželjenja (libido).

V teh časih, ko mediji nenehno vztrajajo na spolnih poželenjih pri promociji in prodaji izdelkov, je zmožnost nadzora teh močnih poželenj velik plus.

Fizični post zmanjšuje spolno poželenje in dejstvo, da se mora človek, ki se posti izogibati vsemu, kar bi ga vzburjalo, mu to psihološko pomaga pri nadzorovanju svojega spolnega sla.

Poslanec Muhammad ﷺ je rekel,

“O, mladina, kdor se med vami lahko poroči, naj to stori, saj mu bo to pomagalo pri nadzoru svojega očesa in zaščitilo njegove zasebne predele. Tisti, ki se ne more poročiti, naj se posti, saj je post ščit. [Buhari]

Z omejevanjem spolnih odnosov, čeprav so dovoljeni, se človek, ki se posti, lažje zadrži od prepovedanih spolnih dejanj, ko se ne posti.​

 

[Eldin]

Čustvena raven:

Post na tej ravni vključuje nadzor številnih negativnih čustev, ki vrejo v človekovem umu in duši.

Na primer, med najbolj uničujočimi čustvi je jeza. Post omogoča, da imamo to čustvo pod nadzorom.

Poslanec Muhammad ﷺ je rekel:

“Ko se človek posti, se mora vzdržati nespodobih dejanj in nepotrebnega govorjenje. Če nekdo začne z nespodobnim govorjenjem ali poskuša izzvati prepir, naj mu preprosto reče: “Postim se.” [Buhari]

Na tej ravni se je treba izogibati vsem negativnim čustvom, katere lahko izzovejo postečega človeka.

Človek se mora vzdržati nespodobnega govorjenja in vročih debat. Tudi v primeru da ima prav, je bolje, da zapusti to pravico in ohrani svoj čustveni post neokrnjen.

Prav tako se zmanjša negativno čustvo ljubosumja. Saj so vsi posteči na skupnem imenovalcu abstinence: v tem pogledu nihče ni na zunaj boljši od drugega.
Psihološka raven:

Ta raven človeku, ki se posti pomaga, da nadzira zle misli in ga/jo nauči, kako premagati sebičnost in pohlep.

Poslanec ﷺ je rekel:

“Allah nima potrebe po lakoti in žeji človeka, ki se ne odreče govorjenju laži in delovanju glede na njih, tudi, kadar se posti.” [Buhari]

V tej dobi, ko smo se navadili na takojšnje zadovoljevanje želj in poželenj, ko so nam stvari tega sveta potešijo želje praktično takoj, ko jih dobimo, je sposobnost odlašanja zadovoljevanja poželenj pomembna veščina.

Med takojšnjo zadovoljitvijo in odloženo zadovoljitvijo je potrpljenje. Post uči vernike potrpljenja in koristi le-tega.

Iz psihološkega vidika je dobro biti nekoliko odmaknjen od stvari tega sveta.

Nič ni narobe v uživanju dobrega in polnega življenja – v resnici človek lahko in mora to pričakovati.

Vendar je pomembno, da se ljudje znamo oddaljiti od materialnih stvari, da ne postanejo najpomembnejši del našega življenja.

Postenje je priložnost, da premagamo številne zasvojenosti, ki so postale velik del sodobnega življenja.

Hrana mnogim ljudem zagotavlja udobje in veselje in sposobnost, da se lahko loči od nje, ljudem, ki se postijo, daje psihološko korist, s tem, ko spoznajo, da imajo določeno mero nadzora nad tem, kaj počnejo in česa ne počnejo.​

 

[Eldin]

Duhovna raven:

Za vzpostavitev te najvišje in najpomembnejše ravni postenja, ravni bogaboječnosti, je poslanec Muhammad ﷺ obnovil svojo namero za postenje pred vsakim novim postnim dnevom.

Rekel je:

“Kdor ne ustvari namere pred molitvijo ob zori (fadžr) ne bo imel posta.” Abu Davud

Vsakodnevna obnova namere pomaga vzpostaviti duhovne temelje iskrenosti, ki so bistveni za učinkovito duhovno čiščenje s pomočjo posta.

Iskren post očisti in odpravi grehe, kot je rekel Poslanec ﷺ:

Kdor se posti v mesecu Ramadanu iz iskrene vere in išče Božje nagrade, bodo vsi njegovi pretekli grehi odpuščeni.”

Prav tako, se poroča, da je rekel:

“Od Ramadana do naslednjega Ramadana je odkup grehov med njima.”

Iskren post človeka zbliža z Allahom in mu zagotavlja posebno nagrado.

Poslanec ﷺ nas je obvestil, da so v Raju vrata, imenovana Rajjan, rezervirana za tiste, ki se postijo, in rekel je tudi:

“Ko pride Ramadan, so vrata v Raj odprta.” [Buhari]

Post je v prvi vrsti med človekom in Bogom, saj nihče ne more biti prepričan, da se nekdo dejansko posti.

Zaradi tega intimnega vidika postenja je Poslanec ﷺ rekel, Allah je rekel:

“Vsako dejanje Adamovih potomcev je samo zanje, razen posta. To je namenjeno samo Meni in Sam bom nagradil zanj.” [Muslim]

V kombinaciji s prejšnjimi ravnmi posta, ta raven preobrazi človeka od znotraj.

Obnovi in oživi duhovnost človeka, ki se posti in korenito spremeni njegovo osebnost in značaj.

To so dragoceni proizvodi visoke ravni bogaboječnosti.
Kulturno postenje v islamu

V večini muslimanskega sveta je danes post omejen na zgolj obred. Mesec Ramadan pa je postal čas praznovanj in festivalov namesto verskega odsevanja in abstinence.

Noči Ramadana so za mnoge čas druženja in uživanja, ki se ponekod odvija do jutranjih ur. Za njih noč postane dan in dan postane noč. Lahek obrok pred zoro pogosto postane v veliki obrok v treh hodih.

Iz tega razloga zelo redki izkusijo resnično lakoto med svojim postom. V času prekinitve posta pa zaužijejo še en obrok s tremi hodi, ki mu sledijo primeri vseh vrst sladic, ki se jih lahko predstavljate.

Kot rezultat tega mnogi muslimani dejansko pridobijo na teži med Ramadanom. Zdravniki pa redno opozarjajo ljudi na zdravstveni posledice prenajedanja.
Ime Ramadana

Beseda Ramadan prihaja iz samostalnika Ramad, ki pomeni “odsevanje toplote od kamnov, ki je posledica intenzivne sončne vročine.”

Ko so Arabci spremenili imena mesecev iz svojih starodavnih imen, so jih poimenovali po letnih časih, v katerih so se pojavili. Deveti mesec, ki so ga prej imenovali Natik, je prišel v času poletja, času skrajne vročine, zato so ga poimenovali Ramadan.​

 

[Eldin]

Pomen Ramadana

Dejstvo, da je bil Ramadan v poletnem času, pa nima nobene povezave s tem, zakaj je ta mesec Allah izbral za mesec postenja.

Ker muslimani sledijo lunarnem koledarju, se bo mesec Ramadan pojavil v vseh letnih časih, vsaj dvakrat v življenju vsake osebe. Bog je v Kur’anu jasno navedel razlog, zakaj je izbral ta mesec. Allah je rekel:

Mesec Ramadan je tisti, v katerem se je razodeval Kur’an – vodilo ljudem in jasni dokazi usmeritve ter kriterij (pred resnico in lažjo). Zato kdorkoli doživi ta mesec, naj se posti. [Plemeniti Kur’an 2: 185]

Pomen Ramadana je v tem, da se je v tem mesecu začel razodevati Kur’an.

Zaradi tega se Ramadan pogosto imenuje mesec Kur’ana in muslimani poskušajo nameniti veliko svojih budnih ur branju Kur’ana v tem mesecu.
Verska osamitev (I’tikaf)

V zadnjih desetih dneh Ramadana se je Poslanec osamil v mošeji, da bi tako s tem povečal intenzivnost svojega čaščenja in koristi posta pred koncem meseca.

Verni muslimani ga skušajo posnemati tako, da preživijo čim več izmed zadnjih desetih dni v mošeji, kjer se postijo v osamitvi.​